Vsi dobro poznamo živopisane čebelnjake, ki bogatijo našo krajino, čebele, ki izletajo iz njih in preletavajo cvetlice, malokdo pa v resnici ve, kaj se dogaja v njih in kaj čebele pomenijo za človeštvo. Že od pradavnih časov je človek znal izkoriščati čebelje pridelke, kot so med, pelod in kasneje tudi vosek, danes pa uporabljamo tudi propolis, matični mleček ter čebelji strup, ki so dragoceni v domači medicini in predvsem v farmacevtski industriji. Daleč pomembnejše od omenjenih surovin pa je za človeštvo opraševanje rastlin, kar se odraža v pestrosti rastlinstva ter večanju in izboljšanju kmetijskih pridelkov.

Ne smemo pozabiti pomena čebel za kulturo. Iz njihove organiziranosti in domnevne delavnosti izhajajo številni ljudski pregovori, pisateljem pa burijo domišljijo. Čebelarstvo ima pomen tudi za identiteto posameznih narodov. Na slovenskih tleh sta se med drugimi pomembnimi čebelarji rodila svetovno znana čebelarja Anton Janša in Peter Pavel Glavar, ki sta odkrila nekatere skrivnosti iz življenja čebel, jih ponesla v svet in dala krila novim spoznanjem. Znamenite so tudi panjske končnice, slike, ki so krasile pročelja takratnih “kranjičev”, njihove replike pa so danes eden boljših spominkov, ki jih turisti odnašajo v svet.

Pomen čebel in našo čebelarsko identiteto poudarja tudi 20. maj, ko na pobudo Slovenske čebelarske zveze po vsem svetu praznujemo dan čebel.

predavateljica: dr. Vlasta Jenčič

Vstop prost! Vabljeni!

► org.: Društvo upokojencev Vir