Sredi kostanjevih gozdov živi skopuški mizar Mario in bolestno prešteva svoje novce. Na drugi strani reke se Marta, zadnja kostanjarka, pripravlja, da bo za zmeraj zapustila nesrečne doline in našla boljše življenje onkraj oceana … Sanjska pripoved o razpadu majhne skupnosti na jugoslovansko-italijanski meji.
nagrade: Festival slovenskega filma: vesna za najboljši celovečerni film, za najboljšo režijo, najboljšo glavno moško vlogo, najboljšo fotografijo, najboljšo izvirno glasbo, najboljšo montažo, najboljšo scenografijo, najboljšo kostumografijo, najboljšo masko, najboljši zvok, nagradA občinstva in nagradA IRIDIUM.
iz prve roke
"Film je posvečen Benečiji, obmejni pokrajini med Slovenijo in Italijo, ter njenim ljudem. Na filmski trak smo skušali prenesti duh tega posebnega prostora, ki so ga skozi stoletja oblikovale politične napetosti, revščina in izseljevanje prebivalstva. Želeli smo, da bi prostor zaživel kot glavni junak filma – skozi atmosfero večinoma zapuščenih vasi in njihovo specifično arhitekturo, skozi privide in prisluhe, ki so ostali za njihovimi nekdanjimi prebivalci, ter, najpomembneje, skozi naravo – in sicer v obliki, ki je neločljivo povezana s tem prostorom: kot pravljica, ki jo prebereš pred nočjo.” Gregor Božič, režiser Domžalska premiera in pogovor z režiserjem, sobota, 23. november 2019
… da so bile po pričevanju Janeza Veiderja, umetnostnega zgodovinarja iz Mengša, Groblje že od nekdaj privlačna točka za domačine in tujce? Nekdaj se je v grobeljskem gradu zbirala imenitna gospoda, sredi 18.stoletja pa so začele prihajati velike množice romarjev v grobeljsko cerkev k oltarju svete Notburge.
.JPG)
.JPG)
.JPG)
.JPG)
.JPG)
.JPG)
