Prebivalci Dola so od nekdaj uporabljali vodno moč potoka Žabnica, ki je dajal dragoceno mehansko energijo za mline in žage. Vendar v začetku 19. stoletja potok Žabnica s pritoki ni več zadovoljeval vse večjih potreb uporabnikov potoka. V času barona Erberga, najverjetneje okoli leta 1823, so baronovi podložniki od Kamniške Bistrice izkopali umetno korito - mlinščico. S tem so obogatili pretok obstoječega potoka z vodo iz Kamniške Bistrice in obenem povečali prevodno sposobnost korita potoka. Tako je bila dana možnost za postavitev novih žag in mlinov. Korito mlinščice so uporabniki vzdrževali po posebnem sporazumu in dogovoru.
Ob koncu 19. stoletja je bila ob Dolski mlinščici ustanovljena prva manjša industrija, tovarna barv in kemikalij, iz katere se je kasneje razvila tovarna JUB. Energija vode je bila tista, zaradi česar se je tovarna razvila prav na tem mestu. Na začetku so za pogone uporabljali vodna kolesa. Ker pa so vodna kolesa imela slab izkoristek, so v dvajsetih letih 20. stoletja postavili vodne turbine, bolje pa so izkoristili tudi vodne padce. O tem pričajo ohranjeni načrti.
Proizvodnja električne energije v malih elektrarnah po 2. svetovni vojni ni bila povšeči novi socialistični oblasti, saj je menila, da male hidroelektrarne niso več potrebne, ker ima država dovolj elektrike. V energetski krizi v osemdesetih letih pa so male hidroelektrarne ponovno postale zanimive. JUB je v takratnem času obnovil tri hidroelektrarne, ki še vedno redno obratujejo in delno zagotavljajo lastno oskrbo z električno energijo.
Dolska mlinščica je danes vodotok, ki teče po levem bregu Kamniške Bistrice in se napaja predvsem z vodo Kamniške Bistrice, zajeto pri Ihanu ter še dodatno pri Zaloki. Mlinščica se zaključi, glede na povezavo s Kamniško Bistrico, na sotočju s studencem v Klečah pri Dolu. Mlinščica pa se nadaljuje vse do izliva v Savo. Mlinščica je dolga več kot 11 km. Na tej mlinščici se je razvila za območje Dola pomembna industrija. Mlinščica je imela v preteklosti več krakov, ki so danes ukinjeni. Sicer pa je danes kar nekaj odsekov mlinščice, ki imajo vse lastnosti naravnega ravninskega potoka. Od mnogih njenih uporabnikov v preteklosti so danes aktivne le prej omenjene tri JUB-ove male hidroelektrarne. Več o mlinščicah si lahko preberete na spletni strani Zelena os.
