Kje najdete znamenite freske Jelovška? Se na eni skriva tudi slamnik?
Cerkev se uvršča med naše najimenitnejše spomenike baročne umetnosti in je bila leta 1966 razglašena za Muzej Jelovškove umosti. K božjepotni cerkvi vas vodi stoletni lipov drevored. Začetki cerkve segajo v leto 1526, ko se na tem mestu omenja cerkev oglejskih zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata. Največji pečat je cerkvi s prizori iz življenja glavnih zavetnikov, a tudi sv. Notburge, sv. Izidorja, sv. Marjete, sv. Andreja in drugih svetnikov, dal Franc Jelovšek, ki sodi med naše najboljše baročne slikarje. Stropne poslikave iz leta 1761 so njegovo zadnje pomembnejše delo. V srednjem veku je bilo to območje del obsežne pražupnije svetega Mihaela v Mengšu, kjer so bili odkriti slovanski grobovi iz 9. in 10. stoletja.
Leta 1735 se je na stranskem oltarju začelo čaščenje tirolske kmečke zavetnice sv. Notburge. Povod je bila podoba kmečke svetnice, ki je našla zavetje v tej cerkvi. Sliko je menda priskrbel Franc Bernard grof Lamberg, posestnik grobeljskega dvorca, baročna pobožnost pa je poskrbela za vse večje število romarjev in maš v priporočilo tej kmečki zavetnici. Priljubljenost je cerkvi zrasla tudi zaradi živega spomina na živinsko kugo, ki je tod razsajala leta 1735, saj se je svetnica v baroku pridružila sv. Antonu Puščavniku in sv. Lenartu, starodavnima varuhoma domače živine. Pred Notburginim oltarjem so imeli litanije njej v čast, ki so najbrž nastale že na začetku romanj v Groblje in so bile med ljudmi gotovo priljubljene, saj jih je leta 1774 objavil Marko Pohlin, skupaj s Kratku popisuvanje Shivlenja S. Nothburge Divize. Temu je bil dodan še življenjepis Kratke sapopadek shivljenja S. Isidora kmeta, kar zgovorno kaže na priljubljenost romarskih Grobelj. Vse to je večalo ugled grobeljske cerkve in prihodki romarjev, a tudi prestiž soseda grofa Lamberga, so spodbudili novo gradnjo oziroma povečanje stare cerkve. Gradbena dela so stekla v poznih petdesetih letih 18. stoletja. Sedanja oblika in oprema cerkve je nastala med leti 1747 do 1763. Nekdanje gotske oblike so popolnoma zabrisane. Zvonik in pročelje so pustili od stare cerkve. Tako je sedanja cerkev precej večja od stare in je baročne oblike. Kdo je delal načrte za cerkev, ni znano, vso notranjo opremo pa je načrtoval slikar Franc Jelovšek, doma iz Mengša, ki je s pomočniki vso notranjost cerkve v letih 1759 do 1761 obogatil z znanimi freskami. Baročni scenski učinek je še posebej viden od vhoda, od koder zaporedni obočni loki s sistemom potlačenih obokov in stopnjevanih obočnih lokov v globino usmerjajo pogled proti velikemu oltarju, kar stopnjuje vtis celostne umetnine in ustvarja impresivno baročno scenerijo. Jelovšek je tudi avtor načrtov za cerkveno opremo. Cerkev je bila 9. avgusta 1763 slovesno posvečena, kakor priča napis na baročno okrašenem polju – kartuši, na južni strani prezbiterija nad plemiško ložo. Napis pove, da je cerkev posvetil prvi goriški nadškof Karel Mihael grof Attems, ko je bil v Mengšu župnik in dekan Mihael Evstahij p. Rastern. Dobrotnik pri prezidavi in poslikavi je bil grobeljski graščak Franc grof Lamberg.
Po letu 1763 se notranjost in oprema cerkve nista spreminjali vse do leta 1883, ko so zgradili zidan kor, ki je bil oprt na dva kamnita stebra. Leta 1920 so se v Grobljah naselili duhovniki Misijonske družbe lazaristov in odprli svojo misijonsko središče s tiskarno - prevzeli pa so tudi skrb za grobeljsko cerkev, ki je bila tedaj podružnica Župnije Mengeš. Oskrbniki so ostali vse do konca 2. svetovne vojne. Leta 1948 je bila cerkev podržavljena in do leta 1979 v njej ni bilo svete maše. Pevski kor je bil okrog leta 1960 odstranjen.
Od ustanovitve Župnije Jarše decembra 1975 cerkev pripada Župniji Jarše. Od 1979 do 1987 so bile sv. maše v njej dovoljene le ob nedeljah. Leta 1987 je Občina Domžale dala cerkev v najem Župniji Jarše za 99 let. Tega leta je bila popravljena streha in zunanjost. Februarja leta 1996 je s sklepom o denacionalizaciji cerkev postala dokončno last Župnije Jarše.
V letih 1998 do 2002 je bilo v celoti obnovljenih vseh pet oltarjev in prižnica, s čimer je cerkev še bolj zasijala v svoji lepoti. Leta 2005 sta arhitekta Rok Benda in Miha Skok pod vodstvom ZVKD Kranj izdelala načrt za nov pevski kor in orgle. Mehanske orgle je poleti 2006 na prenovljenem koru postavilo Orglarstvo Močnik. Uporabljajo se za bogoslužje in v koncertne namene.
Zanimivosti:
Virtualna ekskurzija na povezavi:http://www.burger.si/Domzale/Groblje/01.html
Šerbelj, Ferdinand: Baročne Groblje – župnija svetega Mohorja in Fortunata Jarše. Založba Družina:
