Zadnji dom mnogih znanih Domžalčanov, kjer najdemo tudi Plečnikovo zapuščino.
Domžale so dobile svoje pokopališče šele leta 1904, prej so pokopavali na župnijskem pokopališču v Mengšu. Prizadevanja za lastno pokopališče so trajala dolgo, ker je v neposredni bližini železniška proga. Domačini so vsa dela pri gradnji naredili prostovoljno in brez plačila. Na starem pokopališču sta najbolj dragocena nagrobnika: Kip matere z otrokom iz belega marmorja na grobu družine Zajec in Končanov nagrobnik, ki ga je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Secesijski značaj dajejo pokopališču kovane ograje z rastlinsko ornamentiko. Na starem domžalskem pokopališču so svoj poslednji dom našli tudi župnika Franc Bernik in Matija Tomc, ki sta oba pokopana v grobnici družine Müller, ter tirolski tovarnarji, župani, učitelji…
Plečnikova zapuščina
Ključavničar Franc Končan je s sinom Francem pogosto sodeloval s Plečnikom na domžalsko - kamniškem območju. Družina Končan je že pred drugo svetovno vojno naročila nagrobnik pri kiparju Petru Lobodi, vendar ta zaradi pomanjkanja materiala nikoli ni bil realiziran v bronu. Končan se je kasneje obrnil na mojstra Plečnika in ga prosil za nov načrt nagrobnika. Arhitekt si je naprej zamislil kamnit nagrobnik, potem pa je v začetku marca 1950 predlagal tri umetno kovane nagrobnike, ki bi jih lahko tudi Končan izdelal sam. Vsi trije imajo kamnito podlago, na katero je umeščen organsko zasnovan, umetno kovan nastavek. Noben izmed treh nagrobnikov ni bil izveden. Končan se je kasneje odločil za nagrobnik, ki ga je povzel po Plečnikovem pokrovu ciborija za Marijino kapelo v Begunjskem gradu.
