Najstarejša do danes ohranjena mlinščica v Gorenjski regiji.
Radomeljska Mlinščica je ena od najstarejših, do danes ohranjenih mlinščic na območju Gorenjske regije in je dolga 5400 metrov (najdaljša v našem sistemu mlinščic). Od matične struge Kamniške Bistrice se odcepi na levem bregu pri Volčjem Potoku, teče vzporedno z matično strugo skozi Radomlje in Dob ter se izliva v Račo, levi pritok Kamniške Bistrice. Včasih je bilo na njej največ mlinov v okolici.
Stane Stražar v knjigi Ob bregovih Bistrice (1988) navaja, da so strugo izkopali prebivalci okoliških vasi pred več kot 400 leti, kar potrjujejo tudi najstarejše listine o mlinih, ki datirajo med leti 1436 in 1404. O mlinarski tradiciji še danes pričata dva dobro ohranjena mlina, ki sta še zadnja dva mlina na kamen na območju sistema mlinščic ob Kamniški Bistrici. Oba sta bila nekoč velika mlina na kamen in sta imela žagi venecianki. To sta Jašovčev mlin v Radomljah in Kovačkova žaga v Hudem pri Radomljah. Ti objekti na vodni pogon so danes med najbolj ogroženimi spomeniki kmečke arhitekture na Slovenskem. Oba objekta sta v precej slabem stanju, a bi ju bilo še moč obnoviti ter ohranjati za kasnejše rodove. Oba mlina in žaga v Radomljah bi si namreč zaslužili, da se jih obnovi kot tehnične spomenike, ki v kontekstu poti ob mlinih in mlinščicah lahko predstavljajo točko posebnega interesa, saj bi bilo v obeh možno prikazati tradicionalno obrt – mlinarstvo in žagarstvo v obravnavani regiji. Prebivalci so Radomeljsko Mlinščico z njeno močjo že od samega začetka s pridom uporabljali za mnogo naprav, predvsem pa za mline. Tako so nekdaj mleli v petih mlinih, danes pa deluje le še Kraljev mlin.
Mlinarji so bili zlasti na prelomu iz 19. v 20. stoletje zelo vplivni in spoštovani vaščani ter so se pojavljali na vodilnih mestih v društvenih organizacijah, kot krstni botri in župani ter imeli velik pomen za razvoj samega kraja. Z njimi povezujemo gradnjo mostu čez Kamniško Bistrico, gradnjo železnice v okolici Radomelj, razvoj telefonije in elektrifikacije v teh krajih, ustanovitev mlekarske zadruge in gradnjo osnovne šole in Sokolskega doma. Kovačkov mlin na Hudem, Jašovčev mlin v Radomljah, Cest’n mlin ali Zgornji Kraljev mlin ter Kraljev mlin v Radomljah in Vrbičev mlin na Škerjančevem imajo velik pomen ter vrednost pri tovrstni dediščini.
Okrog severnega dela mlinščice se je v preteklih stoletjih izoblikovala kulturna krajina, ki odraža izjemno skladnost med rabo prostora in njegovimi naravnimi potenciali. Krajina je slikovita, mlinščica pa je v veliki meri - tako po morfologiji kot po biotopih - podobna ravninskim potokom. Mlinščico preči več mostičkov, pretežno lesenih, tehnično dediščino pa poleg mlinov in žag predstavlja kamnit ločni most domačije Pri Mlinarju. Južni del mlinščice poteka po urbaniziranem in pozidanem območju, zato je struga mlinščice v tem predelu v veliki meri kanalizirana.
O ribah, ki danes prebivajo v mlinščici, pa si lahko preberete več na spletni strani Ribiške družine Domžale.
